Grozdje smo obtrgali in dobro speštali (odstraniti je treba čimveč vejic in zelenih
jagod!)...
Potem smo to gosto maso pustili stati v sodu dva dni (brez mešanja)...
Stiskali smo na majhni stiskalnici (boljša bi bila nekoliko večja)...
Dobljeni sok smo precejali preko gaze (vsaj dvojne), kar je šlo dokaj počasi...
Tako dobljen sok (50 litrov) smo nalili v (jeklen) sod in dodali dober kg sladkorja -
raztopljenega v mlačni vodi (da bi še bolje vrelo, bi ga morda lahko kar približno 4
kg?)...
Na odprtino smo nastavili posebno napravico za odvajanje plinov ob vrenju (da pa hkrati ni
dostopa novega zraka)...
Sod smo pustili v prostoru, ki je bil nekoliko toplejši...
Vrelo je približno 10 dni (kar se je videlo na napravici, ki se je stresala ob oddajanju
plinov)...
Nato smo sod neprodušno zaprli (ko je nehalo vreti) in pustili stati kak mesec...
Točno na Martinov dan smo sod odprli in ugotovili, da vrenja ni več in
da je nastalo VINO!
Lahko bi ga prelili v drugo posodo, goščo pa odstranili in ga nato zopet nalili v sod
ter ga pustili stati (zoreti) še kak mesec ali dva... Ker pa smo bili (prvič)
malo bolj nestrpni, smo se odločili, da ga v celoti takoj ustekleničimo...
V Hrastniku smo dobili lepe stekleničke (0.5 in 0.3 l) s (steklenimi) pokrovčki...
Izkazalo se je, da plastika, ki obdaja pokrovček ni 100% zanesljiva, zato smo nekaj
steklenic zaprli z navadnimi plutovinastimi zamaški. Po nekaj obojih je v naslednjih dneh
"odletelo" in smo jih takoj nadomestili z drugimi.
Pripravili smo še dekorativne obeske ter jih na steklenice pritrdili s pomočjo domačega
čebeljega voska...
...
Precej smo se naučili, še več pa zabavali...
Na zdravje!