»Prebral na dušek. Nisem mogel nehat.«
(Žiga Turk)
Ni dosti takšnega branja, takšnega "insajderskega" vpogleda v našo
polpreteklosti, kjer se je pod dokaj spolirano zunanjostjo skrivala vsa
zlaganost sistema.
(Vida Kokalj)
"Tomažičev Zlom, retrospektiva nekega obdobja,ki so ga naše generacije izkusile,
nas vrača k obujanju spominov. Najbolj se me je dotaknilo v poglavju Narodna
sprava leto 1986. Spomnilo me je na leto poprej, ko sem se kot predsednik
sindikata na Sekciji za vzdrževanje prog Postojna boril proti zlorabi
inštrumenta moralnopolitične primernosti mlade pravnice. Neuspešno, a erozija
partije se je neizogibno začela. Knjiga Zlom je pomemben prispevek k ohranitvi
spominov na nekdanjo državo, ob katerih se lahko nasmeješ, čeprav včasih tudi z
grenkobo."
(Ernest Margon)
Ravnokar prebral sijajno novo knjigo Antona Tomažiča z naslovom Zlom: zgodbe iz
Jugoslavije in se veselim pisanja recenzije.
(Marko Pavliha)
Avtor zgodbe pripoveduje tako življenjsko, da se bralcu hitro ustvari občutek,
da je vsaj nekatere doživel tudi sam.
(Jernej Letnar Černič)
"Tomažičeva nova knjiga nam nazorno prikazuje kako so nastajali in se utrjevali
sprevrženi gospodarski in medčloveški odnosi v času Titove Jugoslavije."
(Jože Strgar)
"To je dobra knjiga, ki nam predstavi izseke dogajanja v bivši Jugi. Sem jo
prebrala in jo lahko samo pohvalim."
(Kraševka)
"Objektivno poročanje takratnih razmer ! Zdi se , da se še sedaj
vleče podobne vzorce , primere ne bom našteval ! Priporočam branje !!! Avtorju
pa vsa pohvala za odlično delo ! Škoda, da knjiga ni bila prenesena na filmsko
platno."
(Tadeja Šuštar)
"Delo je res večplastno, predvsem pa zapis o časih, ki so minili; a na nek način
še živijo v nas, saj so nas oblikovali."
(Martin Kmetec)
Knjiga Zlom je časovni stroj, s pomočjo katerega se bralec v trenutku znajde v
nekih drugih časih. Polpreteklih, kot temu danes rečemo. Gra namreč za zgodbe
iz svinčnih časov komunizma, ki niso nastale po spominu v lagodnemu obdobju
demorkacije, ampak so bile napisane v času socializma, kot danes mnogi
imenujejo jugoslovanski komunizem. V tem je knjiga drugačna, saj je bolj
pristna. Prikazuje ljudi, ki so komunizem morali preživeti, kar je mogoče
veliko lažje kot pobegniti. Veliko je ironije ali pa suhoparnega opisovanja, ki
so ga sodobniki v komunizmu, ki je prepovedoval politično satiro, dojemali kot
ironijo.
Pisanje je zanimivo, a tudi dinamično, saj je bila knjiga napisana na podlagi
scenarija za film, ki je bil odobren, pa luči sveta vendarle ni uzrl zaradi
spleta okoliščin. Mogoče bi bil čas, da se to zgodi danes…
(Tino Mamić)
"Bralke in bralce starejše generacije bodo v junakih Tomažičevih zgodb morda
prepoznali veliko praks iz njihovega zasebnega in družinskega življenja."
(dr. Jernej Letnar Černič)
"Zgodbe nas na eni strani nostalgično popeljejo v čas naše mladosti, po drugi
strani pa opominjajo na prikrit šepet, srh in strah ob dogodkih, ki se ne bi
smeli zgoditi."
(Mojca Kunšek)
Vaše odzive lahko pošljete avtorju na tone.tomazic@siol.net